Kaj sledi validaciji otrokovih čustev?

Kaj sledi?

  • ampak zdaj je čas, da gremo.

  • ampak tega ne bomo kupili.

  • ampak tako pač je.

  • ampak tukaj ni varno skakati.

Kaj manjka?

Tišina, čas in prostor za čustva. Ko otrokova čustva validiramo v upanju, da jih potem ne o več občutil in bo kar preskočil na sodelovanje, to ne deluje.

Če otrokovo doživljanje poimenujemo, še ne pomeni, da je otrok to občutil in izrazil do konca.

Čustva potrebujejo čas. Čas, ko smo prisotni, odprti, smo na voljo otroku, ga poslušamo, smo z njim, ko doživlja močna čustva.

Ne govorimo, poslušamo. Poudarjam, močna čustva. Našo podporo otrok potrebuje tudi pri doživljanju prijetnih čustev kot so navdušenje, vzhičenost. In nenazadnje nas potrebuje tudi, ko čustva zmore prenesti sam, pa bi le rad z nekom delil, bil slišan, uzrt, razumljen, sprejet.

Kako lahko boljše poslušaš?

  • Spusti se pod ali na nivo otrokovih oči.

  • Sprosti obraz.

  • Odpri roke in sprosti dlani.

  • Poslušaj.

Če imaš občutek, da bi otroku pomagalo, da mu nekaj poveš, uporabi mehek glas. Še vedno je lahko odločen. Manj je več.

Če je potrebno fizično držati mejo, uporabi minimalno silo, ki je potrebna.

Dotaknila bi se še uporabe besede ampak. SSKJ pravi:
za uvajanje nove trditve namesto prej zanikaneza izražanje nasprotja s prej povedanim.

Beseda ampak v mojem dojemanju nekako razveljavi to, kar sem ravnokar opisala - npr otrokovo razočaranje ali njegovo željo.

Sama raje uporabljam besedo in. Beseda in boljše izraža to, da sta v dani situaciji 2 stvari res - otrokova čustva in naša meja oz. neko dejstvo.

Ne, nočeš domov in zdaj je čas, da gremo. Mi smo tiho, otrok govori, se izraža, čuti.

To si res zelo želiš in tega ne bomo kupili. Mi smo tiho, otrok govori, se izraža, čuti.

Drugače je, kot si si zamislila in tako zdaj je. Mi smo tiho, otrok govori, se izraža, čuti.

Čisto si navdušen in tukaj ni varno skakati. Otroku pomagamo na varno mesto. Mi smo tiho, otrok govori, se izraža, čuti.

Seveda to pomeni, da smo mi prisotni z otrokovimi čustvi. Če ti je to težko, se moraš najprej naučiti biti sam/a s seboj.

Naslovna fotografija: Photo by Prostock-Studio on Adobe Stock
Previous
Previous

Kaj rečeš, ko dobiš bonbon? Šeeee!

Next
Next

5 vrst empatije