Kaj rečeš, ko dobiš bonbon? Šeeee!

To je otroška iskrenost. Takrat 2,5 letni otrok je bil na sprehodu s svojo teto. Od nekega gospoda je dobil bonbon. Ko ga je želela spodbuditi, da bi se zahvalil. Namesto hvala, je rekel šeee.

Ko otroka učimo reči hvala, ga učimo vljudnosti, ne hvaležnosti.

Nič nimam proti temu, da otroka učimo vljudnosti. Zdi se mi pa dobro, da smo si na jasnem.

Zgolj ponavljanje besede hvala, v otroku ne bo vzbudilo hvaležnosti.

Ko otrok doživlja prijetna čustva in ga takoj spodbujamo k zahvaljevanju, jaz to vidim kot to, da pozornost v bistvu odvračamo stran od prijetnih čustev.

A si rekel hvala? No, reči hvala. Kaj niti hvala nisi rekel?

Včasih mi je prav neprijetno, ko nekdo malega otroka ne le spodbuja, ampak že prav sili, celo sramoti in mu vzbuja občutek krivde, ker ni rekel hvala. Pa otrok niti še prav ne govori.

Da smo nekomu lahko hvaležni, moramo najprej razumeti, da je to naredil z namenom. Otrok to razumevanje razvija počasi.

Še en del hvaležnosti - dejanje ali darilo mora biti za prejemnika pomembno, vredno, da prijetna čustva v prejemniku sploh vzbudi.

Meni je bližje, ko najprej opazim otrokova prijetna čustva in ga kasneje spodbudim k hvala ali pa se zahvalim jaz. Nenazadnje se otroci učijo predvsem preko opazovanja.

Ooo, res si vesel, ker si dobil, ...

Tako si navdušen, da se kar vrtiš, ...

Tako ne skočim takoj na hvala in se najprej ustavim pri zaznavanju prijetnih občutkov, kar je prva sestavina hvaležnosti.

Kaj pa, ko otrok ob darilu ne doživlja prijetnih čustev in je morda celo razočaran?

Nas kot starše postane sram, ker imamo razvajenega otroka, ki pričakuje nemogoče? Ali se ustavimo pri razočaranju za 5 minut in ga dopustimo?

Moja izkušnja je, da dopuščanje razočaranja naredi prostor za kasnejše prijetne občutke. Ne vedno, včasih otroku nekaj pač ni všeč. Nobeno pridiganje ne bo pomagalo. Včasih pa otrok po začetnem razočaranju postane vesel tistega, kar je dobil.

Pretirano je od 4-letnika pričakovati, da si bo mislil: To darilo mi sploh ni všeč. Razumem pa, da se je stric zelo potrdil, mislil name, si vzel čas. Kljub temu, da mi darilo ni všeč, cenim njegov trud.

To, da bo otrok znal neko darilo ali dejanje drugega ceniti, je proces.

Naslovna fotografija: Photo by Kaushal Moradiya on Adobe Stock