Mislim, torej sem. Prestrašen, otopel.
Tokrat ena skica. Gledam rastlino na mizi, obrača se proti oknu, proti svetlobi, proti boljšim pogojem. Gledam uspešnega človeka, kam sili? In kam silimo otroke? Kdo se odzove na oglas za delo, ki se glasi: Iščemo nekoga, ki je za uspeh pripravljen iti čez sebe. Uspešen potrošnik.
Ravna se po družbeno (ali marketinško?) sprejeti definiciji uspeha. Je solidno izobražen, goni ga želja po uspehu, mamsimalnemu izkoristku svojega potenciala, hvalijo ga, ker je tako ambiciozen. Ko bo dovolj uspešen, je sreča neizogibna. Popije veliko kave, da je lahko produktiven, časovno učinkovit. Zelo je zadovoljen s sabo, ker je bojda natreniral večopravilnost (multitasking).
Da lahko zaspi, si pomaga si z alkoholom, tabletami. Mogoče nezdrave navade zamenja za bolj zdrave, rekreacijo. Sedaj vsak dan svoje telo tako utrudi, da zvečer ne leže v posteljo, ampak kar pade vanjo. Čeprav ga vse boli, se za voljo uspeha, izklesanega telesa, celo pod pretvezo zdravja, zgoni do konca. Vsak dan, drugače ne more zaspati.
Nekaj mu manjka, ne ve, točno kaj. Aaaa, nov, zmogljiv računalnik, čeprav ga ne potrebuje. Pa na reklamnem panoju vidi, da si srečen, ko imaš ne vem kateri avto. Je že v garaži. Še vedno ni srečen, ima pa zadoščenje, ker ima boljši avto kot njegov sosed. Za srečo pa mora biti še malo bolj uspešen. Počitnice, potovanja, dobra hrana. A kaj, ko sam v trenutku zmore uživati. Na fotografijah zgleda odlično. Vščečki in srčki kar letijo. No, vsaj ego je potešen.
Telesa se slabo zaveda, ker je že tako otopel. Kar je zavedanja ostalo, ga namenoma ignorira. Telo mu govori, da naj se ustavi. Tega noče slišati, saj mora za voljo uspeha preseči samega sebe. Da bo srečen.
V resnici ga bolj kot želja po uspehu, poganja strah pred neuspehom. Kaj, če mu ne uspe doseči zadanega cilja? Potem bo neuspešen, nesrečen, ničvreden. Aja, pa kup materialnih dobrin ima, ki jih je potrebno vzdrževati. Seveda se ne more ustaviti. Straha noče čutiti, še bolj postaja otopel. Ne čuti več užitka, ne čuti več nič. Sedaj le še misli. Saj bo, stisni zobe, bolj se potrudi.
Je uspešen potrošnik. Živi po receptih, 5 korakov do tega, najboljši način za doseganje vsega, učinkovit trik za odpravo onega. Njegovo življenje je postalo digitalno, 1 ali nič, prav in narobe, dobro in slabo. On vse dela prav ali pa tako vsaj misli. Ko občasno kaj čuti, se tega ustraši, začne spet misliti, premlevati, analizirati, razčlenjevati, soditi, predalčkati, digitalitirati. Kar čuti, je sigurno narobe, ker on vse dela prav. On je uspešen.
Otrok ga potegne ta roko – pleši z mano. Noče. Ker lahko naredi napako, izpade čudno, neuspeh. Do naslednjega dne se nauiči mini plesno rutino. Odpleše dobro, vendar brez občutka. Ne zmore več čutiti glasbe. Vsako praznino, premor, pavzo dojema kot nekaj, kar je nujno zapolniti. Ne pleše, le še hiti. Kam?
Uspešen potrošnik ne čuti več ritma življenja. Ne živi med koraki, v korakih, v premoru, v občutkih, analogno. Živi 1 korak pred svojimi nogami. Jutri, pozneje, potem, enkrat ko, ... Ker več ne čuti, ne ve, kaj so zanj boljši pogoji, da bi lahko šel proti njim. Zgubljen v prihodnosti, prestrašen, otopel. Ampak on misli, celo prepričan je, da je uspešen, vendar še ne dovolj.
prvič objavljeno: maj 2021
Če so ti moji zapisi všeč se prijavi na e-novice kjer boš vsako novo objavo prejela v inbox 💌
