Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovni čas zaradi starševstva je oblika zaposlitve, s katero se delavcem lahko zagotavlja boljše in lažje usklajevanje osebnega, družinskega in poklicnega življenja, delodajalcem pa daje možnost fleksibilnejšega zaposlovanja v skladu s potrebami delovnega ali proizvodnega procesa.
Krajši delovni čas zaradi starševstva oz. pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka je opredeljena v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ker ta pravica izhaja iz zakona, je delodajalec delavcu ne sme odreči.
Osnove
Zakon določa, da mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (v večini primerov je to 20 ur). Delodajalec v primeru krajšega delovnega časa zaposlenemu plačuje sorazmerni del prispevkov in plačo dejanske delovne obveznosti. Če delavec dela polovični delovni čas, dobi polovico neto plače.
Pogosta zmota je, da država staršu, ki koristi krajši delovni čas zaradi otroka, plačuje del plače. Temu ni tako. Republika Slovenija plačuje le prispevke za socialno varnost do polne delovne obveznosti.
Zaposlenemu, ki uveljavlja krajši delovni čas zaradi starševstva, pripada polno povračilo malice, stroškov prevoza, celotni dopust in polni regres za dopust.
Od 1. 4. 2023 velja novela ZSDP-1, ki določa, da imata krajši delovni čas zaradi starševstva lahko tudi oba starša hkrati, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
Komu pripada krajši delovni čas?
Starš, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti.
Starš, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Starš, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
Pravice veljajo tudi za samostojne podjetnike. Krajši delovni čas zaradi starševstva ne pripada staršem, katerih otrok je v rejništvu ali v zavodu zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja s celodnevno oskrbo.
Postopek uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa
1. Obvestilo delodajalcu
Delavec je dolžan obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva 30 dni pred nastopom dela s krajšim delovnim časom. To lahko naredi z vlogo za krajši delovni čas.
Vloga za krajši delovni čas naj opredeli tedensko število ur, ki jih želi zaposleni delati. Vloga za krajši delovni čas mora biti lastnoročno podpisana.
Vloga za krajši delovni časV primeru, da zaposleni potrebuje dokaz, da je delodajalec vlogo prejel, lahko vlogo pošlje s priporočeno poštno pošiljko s povratnico.
Osnutek dokumenta, ki ga sami dopolnete, lahko prenesete s klikom na spodnjo povezavo.
2. Sklenitev akneksa k pogodbi o zaposlitvi
Za uveljavljanje te pravice se ne sklene nova pogodba o zaposlitvi, sklene se aneks k pogodbi o zaposlitvi. V aneksu mora biti predeljeno obdobje dela s krajšanim delovnim časom in število delovnih ur na teden. Kot že omenjeno, mora delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Delodajalec v osmih dneh po nastanku spremembe na portalu eVem zaposlenega odjavi iz obveznega zavarovanja (obrazec M-2) iz 40 urnega delovnika in ga prijavi v obvezno zavarovanje za manj ur (obrazec M-1). Obema obrazcema doda aneks k pogodbi.
3. Vloga za plačilo prispevkov
Ko zaposleni podpiše aneks k pogodbi, mora vložiti še vlogo za plačilo sorazmernega deleža prispevkov. Vlogo se poda na pristojni center za socialno delo (kjer ima starš stalno prebivališče) in se ji priloži kopijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi, iz katerega je razvidno obdobje, v katerem delavec dela krajši delovni čas in število ur dela na teden oziroma na dan.
Vlogo za plačilo prispevkov je možno vložiti največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom.
Izpolnjen obrazec S-3/1 se lahko odda preko eUprave (Vloga za plačilo prispevkov - krajši delovni čas zaradi starševstva), osebno, preko navadne ali elektronske pošte. Center za socialno delo nato delavcu izda odločbo.
Če se krajši delovnik uveljavlja do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je potrebno priložiti zdravstveno dokumentacijo.
4. Sporočanje spremembe centru za socialno delo
Upravičenci do pravic iz javnih sredstve (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca) morajo v osmih dneh od spremembe vrste periodičnih dohodkov, te spremembe sporočiti centru za socialno delo. Tukaj gre za spremembo dohodka zaradi dela za najmanj polovični oz. polni delovni čas.
Kljub temu, da ravno center za socialno delo izda odločbo o pravici do krajšega delovnega časa, je to spremembo vseeno potrebno sporočiti preko Obrazca za sporočanje sprememb, da lahko CSD naredi ponoven izračun in glede na to prilagodi višino otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca.
Spremembo je potrebno javiti tudi, ko starš pravico preneha uveljavjati.
Plačilo sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost
Ko je s strani starša koriščena pravica do krajšega delovnega časa, mu v tem času država plačuje sorazmeren delež prispevkov za socialno varnost v višini plače starša (osnova plače zadnjih 12 mesecev).
To pomeni, da starš dela krajši delovni čas, vendar se mu v pokojninsko dobo šteje, kot da dela poln delovni čas.
Prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.
Urnik
Delavec ima pravico do dela v enaki obliki delovnega časa, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi. Kdaj bo delal in razporeditev ur je stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem glede na delovni proces, vendar je kar nekaj omejitev zakonsko določenih.
Delavcu, ki koristi krajši delovni čas zaradi starševstva, se ne sme odrediti dela preko polnega delovnega časa (ne sme delati nadur), ne sme se mu začasno prerazporediti ali neenakomerno razporediti delovnega časa. Lahko pa se odredi delo popoldan, v soboto in nedeljo.
Stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 1001-416/2017-2 je, da v primeru, da ima delavec s strani centra za socialno delo podano pravico do krajšega delovnega časa s tedensko omejitvijo delovnega časa (npr. 20 ur tedensko), je lahko tedenski delovni čas razporejen na posamezne dneve v tednu tudi v različnem trajanju.
Še nekaj koristnih informacij
Krajši delovni čas zaradi starševstva je pravica, ki jo je mogoče izkoristiti večkrat.
To v praksi pomeni, da lahko starš nekaj časa dela npr.: 20 ur tedensko, nato nekaj časa pravice ne uveljavlja in dela poln delovni čas. Čez čas se spet lahko odloči, da želi delati v manjšem obsegu, na primer 30 ur tedensko. V tem primeru je potrebno postopek uveljavljanja pravice ponovno izpeljati od začetka.
Opozoriti velja, da koriščenje pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, vpliva na koriščenje nadomestila za nego otroka. Poglejmo na primeru: oče dela 8 ur, mati 6. Če želi nego koristiti oče, mu pripada le 6 ur nadomestila za nego otroka in ne 8, saj se smatra, da 2 uri za otroka skrbi mati.
Kdaj pravica preneha veljati
Pravica do plačila prispevkov iz 51. člena tega zakona preneha, če inšpekcija nadzora delovnih razmerij ugotovi, da oseba v času izrabe pravice dela v večjem obsegu, kot je zavarovana iz naslova opravljanja dejavnosti.
Inšpektorat za delo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razlagata, da to pomeni, da starš lahko dela krajši delovni čas zaradi starševstva in hkrati dela po podjemni ali avtorski pogodbi, če ta nima elementov delovnega razmerja.
Koliko se to finančno pozna?
Glede na to, da zaposleni dobiva plačo glede na dejansko delovno obveznost, se to pri neto plači seveda pozna. V večini primerov zaradi nižje plače družina pade v nižji dohodkovni razred in zato dobiva višji otroški dodatek ter nižjo položnico za vrtec.
Izpad dohodka je občutnejši pri daljših bolniških odsotnostih ali koriščenju nege otroka, saj takrat starš dobiva 80 % nadomestilo že tako nižje plače.
Nekaj izračunov je leta 2021 naredil Žurnal v članku Krajši delovni čas zaradi starševstva: delaš pol, družina pa le ob nekaj odstotkov.
Morda vas zanima tudi: https://www.ninalakota.si/priprava-vrtec
Naslovna fotografija: Photo by CasanoWa Stutio on Adobe Stock