Se mi samo zdi ali se moji možgani dejansko upirajo spremembi?

Zakaj delujem, tako kot delujem, ko pa v resnici želim delati drugače in vem, da bi bilo drugačno delovanje zame boljše? Začela sem iskati ali ima to, da težko spremenim svoje početje, kakšno fiziološko razlago. In jo ima. 

Možgani so energetsko zelo potraten organ. Večjo energetsko učinkovitost dosežejo s tem, da miselne procese izvajajo v nižjih, globljih predelih možganov, ki za svoje delovanje porabijo manj energije.

Večja energetska učinkovitost pa pomeni manjšo zmogljivost. Na ta način možgani delujejo le po vnaprej določenih vzorcih. S fiziološkega vidika to razložimo s tem, da so nekateri nevroni med seboj bolje povezani, po njih se informacije pretakajo hitro, kot promet po avtocesti (mogoče glede na stanje na naših cestah ta primerjava ni ravno posrečena).

Možgani torej naše početje spreminjajo v navade, vzorce, da jih lahko izvajajo z manjšo porabo energije, manj pozornosti, na avtopilotu, podzavestno, vnaprej programirano.

Hkrati takšno delovanje možganom predstavljajo varnost, predvidljivost, cono udobja. To je zelo uporabno v veliko vsakodnevnih situacijah, npr. da se brez razmišljanja ob rdeči luči na semaforju ustavimo in da pred spanjem umijemo zobe. Slabše pa nam služi, ko na tak način ohranjamo nezdravo navado ali neželeno vedenje, npr. da ob neželenem otrokovem vedenju kar vedno začnemo kričati. 

Ko se odločimo nekaj spremeniti, želimo spremeniti navado ali ustvariti novo, možgani potrebujejo več energije, ker pri tem deluje možganska skorja, ki je energetsko bolj potratna. V možganih so morajo graditi nove nevronske povezave, gradi se nova avtocesta. Zato ni potrebna le energija, ampak tudi čas in pozornost.

Sprememba torej možganom predstavlja povečano porabo energije, negotovost, grožnjo, dodaten stres. Zato se možgani spremembi upirajo - ker le-ta terja dodatno energijo in ker je lahko nevarna. 

Predstavljajte si, da bi se odločili, da se po novem pri rdeči luči ne ustavite. Seveda nas bi možgani poskušali prepričati, da to ni dobro početje. In ravno na enak način deluje podzavest tudi, ko želimo narediti spremembo na boljše. Na zavestni ravni nam je lahko čisto jasno, da je sprememba varna, koristna, podzavest pa jo dojema drugače, skuša nas ustaviti, naprej želi delovati po starem, preverjenem, varnem programu in porabiti čim manj energije.

prvič objavljeno: avgust 2020

Če so ti moji zapisi všeč se prijavi na e-novice kjer boš vsako novo objavo prejela v inbox 💌