Priden, poreden in lump

Tri vsakdanje besede z veliko težo, ki jih pri nas doma ne uporabljamo. Ali bolje rečeno, jih do nedavnega nismo uporabljali.

Večkrat me kdo vpraša, če sta otroka pridna. Ne vem. Ne vem, kaj pomeni, da sta pridna. SSKJ pravi priden - 1. ki rad, dosti dela (ja, otroka sta aktivna) in 2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve. Kaj je dolžnost dojenčka? Kaj je dolžnost malčka? Kaj je dolžnost starša? Uf. Ta beseda si zasluži svojo objavo, ker je tako pridna.

Tokrat še nekaj vprašanj v razmislek. Je otrok, ki poje vse, kar je na krožniku, priden? Kaj pa, če neha jesti, ko je sit?

A je otrok, ki ne joka, ko je žalosten, priden? Je otrok priden, ko gre lulat na kahlico? Kakšen pa je, ko mu uide v hlačke? Ko vam odrasel pomaga - se mu zahvalite ali mu rečete, da je priden? Je otrok, ki vse uboga, priden? Kaj pa, ko uboga svoje vrstnike in ne staršev?

Poreden - ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti. Ojej, ta obtožba je kar huda. Eden izmed temeljev za gradnjo dobre samopodobe, lastne vrednosti, zdravega duha je ta, da kritiziramo dejanja, ne otroka kot bitja. Torej mu ne govorimo, da je poreden, tečen, siten, naporen, nemogoč, grozen, len, neumen, …

Pa tudi zmerjamo ga ne (lump - ničvreden človek, malopridnež, afna, pacek, neumnež, neroda, počasne, jokica, mevža, strahopetec). Otrok mora vedeti, da je ne glede na svoja dejanja, neprecenljiv, sprejet. Tudi ko so dejanja nedopustna, nezaželena, nedovoljena, prepovedana.

Še ena nevarnost zmerljivk in negativnih oznak je, da 'porednega' otroka potem vedno pogosteje vidimo kot takšnega. Prenehamo predpostavljati, da je otrok v svojem bistvu v redu in ne pokvarjen. Še hujše je, ko se otrok kot takšnega začne dojemati samega sebe. Ko na vprašanje, kaj je naredil oz. kaj počne, odgovori: »Lump sem.«

Naj ponazorim s primerom iz svojega življenja, dogajanje izpred približno pol leta, sin je bil star skoraj 3, hčerka 9 mesečna dojenčica. Sin včasih napade hčerko - jo uščipne, pocuka. Na obisku pri babici, čakamo na kosilo.

Zagledam naravnost grozljiv prizor - sin hoče svoji sestri izpuliti glavo. Kriknem, jo spusti, ona že na varnem v očetovem objemu, sin presenečen, osramočen. Nekaj je drugače kot ponavadi, ko jo napade. Ta dan sem spočita, sproščena, ne postanem jezna, hitro se pomirim. Kaj se je zgodilo? Babica je oznanila, da je kosilo pripravljeno in naj sedemo k mizi. Malček ni želel dojenčici izpuliti glave, hotel jo je dvigniti v stolček. Želel je pomagati.

Sledilo je opravičilo z moje strani, tolažba, razlaga. In on je bil olajšan, viden, slišan, vreden, sprejet. Če bi bil v moji glavi označen kot nemogoč starejši brat, ki vedno napada svojo sestrico, bi bil to tudi tokrat.

Druga prigoda: 3x zapored preprečim njegov napad na sestrico. Začne kričati: »Poreden sem, grozen sem!« Zadane me v srce: »Otrok, tako se počutiš? Nisi poreden, nisi grozen, ne vem, kdo ti je to rekel. Udariti hočeš sestrico in tega ne dovolim. Rada te imam.« Tokrat to pomaga. Umiri se, stisne se k meni. Včasih to ne uspe, ne ostanem mirna, v meni vre, porabim ogromno moči, da ne znorim, ne kričim, ne zmerjam, … in on to čuti. Otrok čuti tudi neizrečeno. Od tod občutek, da je poreden in grozen?

Malčku razložim, da ni poreden, ni grozen, ni lump. Da pa včasih počne nekaj, česar ne dovolim in mi to res ni všeč. Niso mi všeč njegova dejanja, njega imam rada. Ni lump. Povem mu tudi, da ni priden, Presenečen je. Čeprav te besede doma ne sliši, je vsepovsod tako prisotna, da jo je že sprejel.

Zakaj ni priden? Povem mu, da je več kot priden, da velikokrat pomaga, sodeluje, se trudi, počaka, se igra sam, ima svoje ideje, se uči, se veseli, joka, tolaži, da on je ok, je v redu,… Da so pridni, poredni in lumpi kužki. Sedaj malček kakšnega kužka označi za lumpa, lastnik psa je presenečen in začne svojega ljubljenčka zagovarjati. Zabavno.

Malček se pa zabava na moj račun. Ve, da mi omenjene besede niso povšeči. Pa me včasih heca: »Si lumpa ali mama?« Včasih mi pove: »Nisi lumpa, ti si mama.« Spet drugič sem lumpa. Zaenkrat na to odgovarjam: »Nisem lumpa, rada te imam.« 


Prvič objavljeno: maj 2021

 

Če so ti moji zapisi všeč se prijavi na e-novice kjer boš vsako novo objavo prejela v inbox 💌

Previous
Previous

Ali pohvala otroku lahko škodi?

Next
Next

Se mi samo zdi ali se moji možgani dejansko upirajo spremembi?