Ko se otrok rodi, pričakuje in potrebuje all inclusive

Da ga bo nekdo nahranil takoj, ko bo lačen.

Da mu bo nekdo vzbudil občutek varnosti vsakič, ko ga bo strah.

Da bo nekdo opazil njegovo stisko in mu bo stal ob strani.

Da ga bo nekdo uzrl.

Da mu bo nekdo prisluhnil.

Da bo za nekoga neprecenljiv ravno takšen, kakršen je.

Da bo nekdo videl več, kot le njegovo obnašanje.

Vsa ta pričakovanja oz. potrebe otroka so upravičene. Za optimalen razvoj morajo biti v zadostni meri izpolnjena.

Odrasli se teh potreb velikokrat bojimo - če danes dam 100 %, koliko bo šele zahteval jutri? V resnici je obratno, več kot dobi letos, manj bo potreboval naslednje leto.

Iz strahu morebiti otroku namenoma odrekamo to, kar potrebuje. V tem primeru se res zna zgoditi, da potrebe ne bo več izražal, kar pa ne pomeni, da potrebe nima. Ostaja sam s svojo stisko.

Otroštvo je dolgo z razlogom - ker se človek razvija počasi. Ni bilo mišljeno, da bosta za razvoj otroka skrbela le 2 odrasla, ki bosta izpolnila otrokova pričakovanja in potrebe po all-inclusive negi. (O tem sem že pisala, povezava https://www.ninalakota.si/tvoji-zapisi/mama-je-ena-sama.)

Na kratko ponovimo - ljudje smo se razvili kot skupnost, kjer poleg staršev za otroka skrbi še nekaj drugih odrasli, na katere se otrok naveže (alostarševstvo). Res je, da ima otrok primarnega skrbnika, običajno je to mama. Ravno od mame otrok največ pričakuje in potrebuje.

To pa ne pomeni, da ostalih skrbnikov ne potrebuje oz. da je njihova vloga zgolj pomagati otrokovi mami.

Zdi se mi pomembno, da kot družba to ponotranjimo, saj se še vedno prevečkrat poudarja zgolj pomen mame (v boljšem primeru obeh staršev) za otrokov razvoj. Ko ponotranjimo, da je za otrokov razvoj zdravo, da je navezan na več odraslih, lažje sodelujemo z drugimi. Ali pa vsaj prosimo in sprejmemo pomoč.

In še najpomembnejše - ko ozavestimo in ponotranjimo, da so otrokove potrebe upravičene, čeprav jih ne zmoremo v celoti potešiti, otroka zaradi potreb več ne označujemo kot nemogočega, napornega, zahtevnega, groznega, obupnega, posebnega, razvajenega, iskalca pozornosti, ...

Otrok je le otrok, ki potrebuje svoje. 👫 In 2 starša sta le 2, zato ne zmoreta sama zagotoviti tega, kar naj bi zagotovila cela vas.

Photo by Daniel Reche from Pexels
Previous
Previous

Otrok potrebuje tudi mir

Next
Next

Intervju z mano