Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo težaven v družini je tej?

Besedo težaven se največkrat sliši poleg besede otrok. Težaven otrok. To je ta težaven otrok. Mah, on je težaven. Uf, ta je pa kar težaven.

Kot študentka medicine sem imela nekaj vaj tudi na pedopsihiatričnem oddelku pediatrične klinike, kjer obravnavajo tudi otroke s hudimi oblikami sindroma ADHD. Zaposleni so razlagali, da starše učijo, kako ravnati z otrokom. Pri tem naletijo na težavo – najmanj en izmed otrokovih staršev ima ravno takšne težave kot otrok.

V svojem domu imam možnost opazovati, kako moje notranje stanje vpliva na otroka. Ko sem bolj mirna, lažje razumem, kaj v tem trenutku otrokovo vedenje sporoča, kaj mu manjka, kaj potrebuje. Ko otroku to nudim in je potem spet ok.

Ko sem nemirna, otrokovega vedenja ne razumem, ga hočem spremeniti, zatreti. V najboljšem primeru se igram uganke – kaj sedaj otroku manjka? Problem ni v otroku, ker se ne zna jasno izraziti, ampak v meni, ker njegovega sporočila ne razumem.

Priložnost imam opazovati tudi, kako odnos med mano in partnerjem vpliva na otroka. Najbrž ste se kdaj znašli v družbi kakšnega napetega para. Kako se počutite? Kaj naredite? Vljuden pogovor? Mogoče šala v upanju, da bo razbremenila vzdušje? Brez ovinkarjenja poveste, da greste, ker vam vzdušje ne paše? Pojma nimate, kaj storiti in le upate, da bo čim prej mimo?

Otrok tudi jasno čuti to vzdušje. In ne more oditi. Lahko je vljuden – postane zeeloo priden v upanju, da bo popravil vzdušje. Otrok ne zna pripovedovati šal. Lahko pa igra klovna, morda dela neumnosti, da bi razbremenil ozračje.

Otrok ne zna z besedami brez ovinkarjenja izraziti nekaj v smislu: Joj, dajta se že zmenit!, zna pa to nazorno pokazati s kričanjem, skakanjem, brcanjem, metanjem, grizenjem, ščipanjem, znašanjem na sorojenca.

Nočem valiti krivde na starše, ampak le izpostaviti, da otroci niso krivi. Niso krivi, da jih mi ne razumemo. Niso krivi, da vzdušje v družini na njih vpliva in da to izražajo na način kot znajo in zmorejo.

Smo težavni starši? Ne, starši imamo težave.

Težave, ki v odnosih pridejo do izraza, v odnosu z otrokom pa še toliko bolj. Rane iz otroštva, nerazumevanje, slabi spomini. Starši imamo tudi možnost, da težave postopoma razrešimo in tega bremena ne prelagamo na otroka.

Če ne veš, kje začeti: Sprožilci in učinkovite meje.

Naslovna fotografija: Photo by Tuấn Kiệt Jr. on Pexels.