Zato si, kljub temu, da imamo vsega preveč, naložimo še nekaj novega, dodatnega, da bi le postali dovolj.

Kako se nato počutimo? Še slabše.

Ko se počutimo, da nismo dovolj, rešitev ni, da skušamo narediti vse,
kar je treba,
kar se spodobi,
kar bi bilo dobro.

Rešitev je, da pogledamo, kaj lahko iz svojega življenja spustimo oz. čemu lahko nudimo manj pozornosti.

Kaj meni pomaga? Da se zavestno upočasnim. Ustavim. Zadiham. Se umirim. Ponovno opazim, da moja vrednosti ni le v početi, ampak tudi v obstajati.

Iz tega mirnega stanja nato bolj jasno vidim, kaj je zame zares pomembno in kaj se mi je zdelo nujno zgolj zaradi tega, ker sem bila preveč vznemirjena.

Dodala bi še to. Pogosto se lotimo spremembe na bolje in pri tem pozabimo narediti prostor za to spremembo.

Če se na katerokoli spremembo zavestno ne pripravimo in jo le dodamo na spisek opravil, obstaja velika verjetnost, da bomo nad sabo razočarani, ker nam vsega ne uspe in nekaj avtomatsko odpade.

Naj to ne bo občutek naše lastne vrednosti.

Naslovna fotografija: Photo by Svitlana on Adobe Stock