2 deklici, cca 8 let se igrata, struktura se prevrne, ena deklica pade. Kaj naredi druga? Prestrašeno pogleda naokrog, ko vidi, da nihče ni videl, kaj se je zgodilo, zbeži stran. Ne, ni hitela po pomoč.

Zakaj?

Ideja, ki mi takoj šine skozi misli: velikokrat je bila ob nesrečah, 'napakah', kregana, kritizirana ali kako drugače kaznovana.

Pogost prizor pri malčkih: Otrok polije kozarec vode. Na pomoč pokliče odraslega. Kakšen je odziv?

• Sem ti rekla, da pazi. Kaj res ne moreš paziti? Joj, kakšna neroda. Zdaj boš pa za kazen pobrisal. (Beri s tečnim, zadirčnim glasom)

Kaj se otrok nauči?
Ob nesrečah, 'napakah' sem kregan, kritiziran, sramoten.
Odpravljanje posledic svojih dejanj je kazen, ne zgolj dejstvo.
Odrasli ne pomagajo, ampak zmerjajo, kritizirajo, torej je nesreče in 'napake' boljše prikriti.
Se je morda naučil, kako bolj paziti?

• Joj, ti bogi, polilo se ti je. Kakšen nesramen kozarec. Na, takoj ti dam drugo vodo. Zdaj pa pojdi stran, da ne narediš še večje packarije, jaz bom pa pobrisala. (Beri s pomilovalnim glasom.)

Kaj se otrok nauči?
Ob nesrečah, 'napakah' sem bogi in nič ne morem.
Nisem se sposoben soočiti s posledicami svojih dejanj ali tako vsaj mislijo moji skrbniki.
Sploh se mi ni treba soočiti s posledicami dejanj, to zrihtajo drugi.

• Hvala, da si mi povedal. Kaj pa sedaj? Odrasel otroku pomaga toliko, kot je potrebno, ostalo po svojih močeh naredi otrok. (Beri z običajnim glasom.)

Kaj se otrok nauči?

Nesreče in 'napake' so sprejemljive.
Ko se sam ne znam ali ne zmorem soočiti s posledicami svojih dejanj, mi odrasli pomagajo.

Svež primer:

2,5 letnica se je igrala s kovančki in jih je po nesreči raztresla po tleh. Zmedena je stala in jih gledala. Jaz pa njo. Čez čas rečem: A jih je toliko na tleh, da ne veš, kje začeti?

Ja.

Jaz sem jih začela pobirati, ona je sledila zgledu in je sama pobrala večino kovančkov.

Zakaj pišem 'napake' in ne napake? Otroci se učijo. Kako? Skozi poskuse in poskuse. Če poskuse, ki so po naše neuspešni, imenujemo napake in jih tako tudi obravnavamo, se jih otroci začnejo bati.

Ha, ha, saj to hočemo, da bodo bolj pazljivi. Hmmm, kaj pa če bodo prestrašeni, tesnobni pri preizkušanju in učenju novih stvari? Saj lahko naredijo napako, ki lahko prinese zmerjanje, kritiziranje ali drugo obliko kazni.

Odrasli se tudi učimo – skozi poskuse in poskuse. Ko vidimo, da naš odziv ni bil najbolj primeren, se lahko opravičimo in prevzamemo odgovornost.

P.s. Še to vprašanje. Mlajši otrok po nesreči podre mojstrovino iz kock, ki jo je zgradil starejši. Kakšen odziv starejšega otroka si želite? A ima otrok zgled, da se takšnega odziva lahko nauči?

Naslovna fotografija: Photo by bubutu on Adobe Stock.