Ko moški pride v hišo, ne sme videti ženske sedeti. Če je že vse urejeno, se pretvarjaj, da pospravljaš stole k mizi. To je nasvet, ki ga je moja babica dobila od svoje tašče.

Babica in dedek sta bila stereotipni par svoje generacije. Nižje izobražena ženska, gospodinja, kasneje tudi tovarniška delavka. On višje izobražen moški, ki je bil večino časa zdoma.

Bili so časi, ko je veljalo, da je moški, ki pomaga ženski pri gospodinjskih opravili, copata. Da bi pri gospodinjskih opravilih sodeloval, pa najbrž nikomur ni prišlo niti na misel.

Pred koncem svojega življenja je dedek obnemogel, večino časa je po novem preživljal doma. Nekega dne je začudeno spraševal babico, zakaj ona vsak dan toliko ropota v kuhinji. Povedala mu je, da je ropotala že vsa leta prej, le da njega ni bilo doma, da bi to ropotanje slišal.

Dedkov odnos do babice in do gospodinjskih opravil se je spremenil. Prej njenega truda vloženega v kuhanje ni nikoli omenjal, sedaj ga je celo hvalil in izpostavljal.

Ko sem prišla na kosilo, je takoj povedal, da se je babica zelo potrudila. Ko sem jedla kosilo je postavljal retorična vprašanja – je babica dobro skuhala, a ne? In preden sem odšla je še enkrat poudaril, da se je babica res zelo potrudila za kosilo.

Proti koncu svojega življenja je uvidel, koliko je njegova žena delala tudi tista leta, ko je bila 'le' gospodinja in mama. Priložnost je imel opazovati, koliko časa in dela gre za vzdrževanje gospodinjstva in pripravo svežega kosila.

Mislim, da vseh razsežnosti nevidnega gospodinjskega dela ni videl. Na primer pranje perila. Babica prime kos perila in točno ve, na koliko stopinjah in na kateremu programu se pere. Zato perilo v stroj zloži zelo hitro, odmeri pralni prašek in zažene primeren program.

Prav zabava me misel na to, koliko časa bi za to opravilo potreboval dedek. Pogledal bi na etiketo vsakega kosa perila, bral navodila za uporabo pralnega stroja in tuhtal, kolikšna mera pralnega praška je optimalna.

Nevidno gospodinjsko delo postane zares cenjeno šele, ko ga začnemo opravljati sami. Dokler le opazujemo, se zdi precej bolj enostavno, kot v resnici je. Zakaj? Ker običajno opazujemo mojstrice (ali mojstre) pri svojem delu.

Daj rajši ti, ti to hitro narediš. Tako lahko gospodinjsko delo hitro postane razvrednoteno – ker nekdo to naredi hitro, mimogrede, mojstrsko. Kmalu opazovalec dela več ne vidi in ga ne ceni.

Velikokrat je žal tudi tako, da se čez čas niti mojstrska izvajalka (ali izvajalec) povsem ne zaveda, koliko dejansko dela. Ker vse opravi hitro, mojstrsko, mimogrede.

prvič objavljeno: september 2021

Če so ti moji zapisi všeč se prijavi na e-novice kjer boš vsako novo objavo prejela v inbox 💌