Globoko, počasno dihanje dokazano izboljša HRV (variabilnost srčne frekvence), zniža krvni tlak, do neke mere omili simptome gastroezofagealnega refluksa, zniža biomarkerje stresa in poveča sposobnost čustvene regulacije.

Ja, dihanje je osnovna življenjska funkcija, zato ima njegova kakovost vpliv na toliko različnih področij.

Tri najpogostejše zmote oz. napake, ki jih opažam pri ljudeh, ki globoko dihajo z namenom pomiritve:

1. Namesto globoko, vdihnete visoko

   Večina ljudi si globok vdih predstavlja tako, da pri vdihu dvigne ramena. V zgornjem delu prsnega koša je malo pljučnega tkiva. Po vrh vsega je ta del pljuč v mirovanju slabo prekrvljen. Takšno 'globoko' dihanje z rameni nas prav nič ne pomirja.

2. Pri dihanju pretirano izbočite trebuh

   Nekateri že vedo, da visoko dihanje ni učinkovito in da naj bi pomirjalo dihanje s trebuhom, pri katerem se premika le trebuh, prsni koš pa miruje.

   Pljuča so v prsnem košu. Med dihanjem se morata gibati tako prsni koš kot tudi trebuh, pravzaprav sodeluje celotno telo.

3. Prekomerno dihanje

   Ljudje, ki se sami učijo dihanja za pomiritev, pogosto skušajo dihati zelo globoko. Pri tem obstaja velika verjetnost, da dihajo preveč.

   Zaradi hiperventilacije začnejo čutiti mravljince v prstih ali okoli ustnic, morda vrtoglavico. Hiperventilacija pomeni, da izdihamo preveč ogljikovega dioksida (CO2).

   Nekateri imajo napačno razlago, da se ti simptomi pojavijo, ker ne prenesejo visoke koncetracije kisika in da to pomeni, da se jim dviga energija. Bučke.

   V resnici je razlog ta, da se zaradi znižane koncentracije CO2 žile zožajo, kisik slabše prehaja v tkiva,. Kisika je v krvi res dovolj, v tkivih pa premalo. Torej imamo manj energije.

   Mravljinčenje nastane zaradi porušenega kislinsko-bazičnega ravnovesja v krvi. Več izdihanega CO2 pomeni manj vodikovih protonov v krvi in posledično manj prostega ioniziranega kalcija. Slednje vpliva na delovanje živcev in tako pride do mravljinčenja najpogosteje okoli ustnic in na konicah prstov.

To je le nekaj teoretskih osnov. Kot vidite, je dihanje veliko kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled.

Vdihnemo 22.000 krat dnevno. Učinkovitejše kot je naše dihanje, več energije imamo.

Viri:

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35623448/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28502461/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31436595/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36760529/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30245619/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32233626/

Naslovna fotografija: Photo by Surasak on Adobe Stock